Jadranske ribe
Ribe, raki, školjke, mehkužci...
Na našem tržišču prevladujejo modre ribe, ulovi sej jih več in so tudi cenejše. Njihovo meso ni povsem belo in je nekoliko težje prebavljivo. Bele ribe imajo belo, nežno, fino in zelo lahko prebavljivo meso.
Apartmaji | Aktivnosti | Znamenitosti | Koristne informacije | Dogajanja | Gostinski lokali | Jadranske ribe |
Modra (plava riba)
Modre morske ribe v primerjavi z belimi ribami, spadajo med bolj zdrave, saj vsebujejo več omega3 maščob in manj drugih »strupov«, ki jih skozi leta naberejo v morju v svoje telo. Če torej iščete ribe za vaš »izčrpan želodček«, potem bo so sigurno najbolj zdravo, da izberete kakšno manjšo plavo ribo. Med drobne modre ribe štejemo sardele, šnjure, sardone oziroma inčune, igle, papaline in skuše, med velike pa tune, palamide, mečarice in rombe.
Sardela
Sardela je najpogostejša riba Jadranskega morja, zelo podolgovata, srebrnega leska, z zelenkasto modrim hrbtom in navzgor šterlečimi čeljustmi. Živi v velikih jatah blizu površine. Lovijo jih celo celo, predvsem pa v toplih mesecih. Okusne so na žaru, cvrte in marinirane. Sardela postane sardina, ko je toplotno obdelana.
Palamida
je manjša riba, ki ima sočno in bolj belo meso. Uporablja se lahko za žar, brodet ali marinade.
Romb
ali morski robec je najokusnejša talna riba, ki jih lovimo v zimskem času v obalnem pasu. Pripravljajo ga največ na žaru, sicer pa na vse znane načine. Meso je podobno morskemu listu, manj cenjeno, pripravijo ga ocvrtega, ter kuhanega.
Tun
Tun je naša največja riba kostnica. Značilne resice na hrbtni trebušni strani tik pred veliko, razcepljeno repno plavutjo. Živi v velikih jatah na odprtem morju, redkeje blizu obal. Meso je temno, ker je bogato prekrvljjeno, okusno, najokusnejši je podtrebušni del in je težje prebavljivo. Uporabi se lahko tudi za žar, brodet ali marinade.
Igla
Meso teh rib je temno in pusto ter ima značilen oster vonj in zelene kosti. Najpogosteje jo pripravljajo pečeno, ocvrto ali v brodetu. Med vsemi morskimi ribami ima iglica najnižjo stopnjo maščob v mesu, te namreč komaj presegajo 1 % skupne mase.
Mečarica
Meso mladih primerkov je belo, starejši in večji primerki pa imajo temnordeče meso, podobno kot tun in škomber (znak dobrega plavalca). Meso velikih mesaric je rdečkasto in manj cenjeno, saj je nekoliko suho. Največ se pripravlja na žaru.
Bela morska riba
Razdelimo jih v ribe najboljše kakovosti in ribe nekoliko slabše kakovosti.
Orada
Komarča, podlanica, dinigla, lovrata, ovrata, zlatulja, zlatva, sekulica, štrigavica... je v gastronomiji zelo cenjena.
Zubatac
Največ se lovi v poletnih in jesenskih mesecih. Ima zelo okusno meso. Pripravljati se ga da na različne načine, najpogosteje pa se ga peče na žaru. Pravijo mu tudi kralj ribe.
Brancin
Pravijo mu tudi agač, lubin, dut, smudut, morski grgeč... Spada med prvo razredne ribe jadranskega morja. Lovi se čez celo leto. Pripravlja se kuhanega pečenega ali v brodetu.
Arbun
Rečejo mu tudi arbul, arbor, ribun, rumenac, višćica... Ribon je značilna riba Jadranskega morja, kjer zraste do pol metra. Velja za ribo z izjemno okusnim mesom.
Ušata
Črnorepka...Ime je ta riba dobila po temni pegi na korenu repne plavuti, ki spominja na oko, po čemer je dobila tržaško ime očada. Meso ušate je belo in mehko ter ima poseben okus. Meso je nekoliko suho, zato črnorepke največ kuhajo in pripravljajo v brodetu. Večje ribe tudi pečejo na žaru in pražijo. Lovi se jo celo leto.
Pagar
Na videz je podoben arbunu in zubatcu. Živi posamezno ali v manjših skupinah pretežno na peščenem dnu Sredozemskega in Jadranskega morja. V poletnih mesecih se zadržuje v plitvih vodah, pozimi pa se seli v globine. Ima okusno belo meso. Najpogosteje se ga peče na žaru, dober pa je tudi v pečici in v juhi.
Frater
Jmorska riba iz družine šparov. Najbližja sorodnika fratra sta šarg in špar, od katerih se frater loči predvsem po obarvanosti telesa. Najpogosteje se jo peče na žaru, je pa zelo dober tudi pržen ali kuhan.
Landovina
Med landovino prištevamo ražo, morsko žabo, mačjega soma ali mačko, morskega soma in še nekatere druge.
Raža
Raža je močno hrbtno sploščena, z rombastim telesom in ima velike prsne plavuti od glave do repa široko prirasle ob telo. Rep je podoben dolgemu biču. Oči ima na hrbtni strani, usta in škržne reže na trubuhu. Koža je hrapava in posuta s trnastimi gumbi, hrbet je rumeno rjav, sivo zelen in pegast. Živi delno zakopan v blatno peščeno dno. Meso je belo, okusno in rahlo kiselkasto. Kosti ima hrustančaste, zato meso z lahkoto odločimo. Kožo moramo odreti. Meso najpogostejše kuhamo, paniramo ali ocremo, uporabimo ga lahko za juho in brodet.
Skat
Skat je hrbtno sploščen, spredaj zaobljena prsna plavut obrašča telo, prav tako trebušna plavut. Koža ja gladka, sluzava. Hrbet imarjav do rumenkast in mermoriran. Kot vsi skati ima oči na hrbtu, usta in škržnr reže na trbuhu. Živi na blatnem in peščenem dnu manjših globin. Meso jedo redko.
Morska mačka
Morska mačka ima telo vretenaste oblike, ki je širše spredaj. Koža je hrapava z zobatimi luskami (značilnost hrustančnic). Mačji som je rdečkasto sive barve posut z številnimi drobnimi pegicami. Usta ima na trebušni strani, ob straneh glave se razpira po pet škržnih rež. Telo zvija mehko in valujoče, kakor mačka (ime). Je najpogostejša hrustančnica v Jadranskem morju. najrajši se drži peščenih, blatnih tal. Meso je belo in nekoliko kiselkasto in ga najčeste uporabijo v brodetu.