Znamenitosti otoka Vis

Okoliške otoke

Otok Vis je obdan z manjšimi otoki in otočki:

• Otok Biševo je lociran nedaleč od otoka Visa. Turistom je najbolj poznan po Modri špilji (morska jama, ki je zaradi podmorske odprtine značilno belo osvetljena), po Medvedji špilji, po vinu plavac in po peščenih plažah. Biševo sicer spada med hrvaške otoke, ki so najbolj oddaljeni od celinske obale. Na otoku so tri mahjne lučice: na zahodni strani v zalivih Salbunara in Porat (Biševska luka), na vzhodni strani pa Mezuporat, kjer je sicer zaradi podvodnega električnega kabla prepovedano sidranje. V teh zalivih, kjer so tudi zaselki z nekaj hišami, je pristajališče redne ladijske povezave s Komižo.
• Sosednja majhna otočka sta Svetac (Sveti Andrija) in Brusnik v isti smeri pa še vulkanski otoček Jabuka, ki je nekoč mornarici JLA služil kot vadbena balistična tarča.
• Ravnik je majhen nenaseljen otoček, nedaleč stran od zaliva Rukavac, na katerem se nahaja Zelena špilja (Zelena jama).
• Budikovac (Budihovac) je del otočkov (Mali in Veliki Budihovac in Senak) na jugovzhodni strani otoka Visa, ne daleč stran od Bargujca. Med otoki je čudovita laguna, ki je primerna za plavanje in potapljanje. Na samem otoku sta dve plaži – prva, ki je v laguni, je urejena in ob njej sta dve restavraciji, ki delujeta v poletnem času. Na Velikem Budikovcu je zabeležen le en stanovalec, ki ima tam svojo restavracijo in v njej ponuja odlične morske specialitete. Na otoku se nahajata dve prodnati plaži, vsaka na eni strani otoka, med seboj sta oddaljeni 3 minute peš hoje.
• Palagruža je skupina skalnatih otokov v sredini Jadrana. Največji otok je Velika Palagruža, kjer je najbolj primerno sidrišče na jugovzhodni strani otoka in se imenuje Velo Žalo, Južno zlato oziroma Zola. Dno je peščeno in skalnato, ponekod so pod vodno gladino posejane skale, ki so se odlomile od otoka in se zvalile v morje, zato je pri sidranju nujna še posebna previdnost. Vsa sidrišča na otočju so zelo slabo zaščitena pred vetrovi. V primeru napovedi slabega vremena prenočevanje na otoku odsvetujemo. Iz obeh sidrišč na otoku Velika Palagruža vodi pešpot do vrha otoka (92 n. m. v), kjer stoji impozanten svetilnik, ki je bil zgrajen leta 1875. Je eden redkih otokov, ki ima svetilničarsko posadko.

Jame (špilje)

• Modra špilja (Modra jama) na otoku Biševo je vodna jama na vzhodni obali otoka Biševo v Jadranskem morju. Nahaja se v majhnem zalivu Balun, približno 4,5 navtičnih milj južno od naselja Komiže na otoku Visu. Biševska Modra špilja je ena najbolj znanih naravnih znamenitosti na Jadranu, saj je njena notranjost v določenih delih dneva osvetljena z modro barvo. Lomljenje sončnih žarkov na morski površini, ki pokukajo tudi v notranjost jame ter se odbijajo od dna in sten, ustvarja prekrasno čarobno modrino in srebrnkasti sijaj. Intenzivno modra barva notranjosti že leta krade dih vsem obiskovalcem Modre spilje. Že sam vhod v jamo pa včasih meji na pravo pustolovščino. Priplujete lahko z ladjico, katera ponuja mesto manjšemu številu ljudi, ki pa morajo, če piha malo močnejši veter, počepniti, da ne presegajo višine ladjice.
• Medvedja špilja (Medvidina jama) se nahaja na otoku Biševo. Njeno lepoto so prepoznali že pred 40 leti, ko so jo razglasili za zaščiteni naravni spomenik. Jama je dobila ime po njeni nekdanji stanovalki, sredozemski medvedki, ki jo danes uvrščamo med ogrožene živalske vrste. Obiskovalci so naravnost navdušeni nad navideznim neskladjem med širokim, odprtim vhodom jame in njeno notranjostjo, ki postaja vse ožja in temačnejša, čim se približamo samemu srcu.
• Zelena špilja (Zelena jama) se nahaja na južni strani majhnega in nenaseljenega otočka Ravnik. Jamo je priporočljivo obiskati okoli poldneva, saj je takrat učinek sončne najboljši. Razpoke na stropu omogočajo sončnim žarkom, da v zelenih odtenkih prodrejo v notranjost jame.
• Kraljičina špilja, je kraška jama, ki je ime dobila po legendi o ilirski kraljici Teuti, ki naj bi v njej občasno bivala. Sestavljena je iz nekaj prostorov, ki jih je stoletja klesalo morje. Kraška jama se nahaja se severni obali otoka Visa, približno eno uro hoda stran od vasice Oključna. Jama je nekoliko težje dostopna, zato so jo v zadnjem delu opremili z vrvmi.
• Titova špilja (Titova votlina) se nahaja na poti iz kraja Borovik proti najvišji točki otoka Visa, vrhu Hum (587 m). Prevozno sredstvo lahko parkirate na manjšem parkirišču od kod se po urejeni pešpoti odpravite proti votlini. Pot vam ne bo vzela več kot 10 min.

Muzeje

• Arheološki muzej Vis se nahaja v mestu Vis, v trdnjavi Batarija. V njem si je mogoče ogledati veliko zbirko amfor, ki so edinstveno postavljene, na način kot so nekoč bile zložene v ladijskem podpalubju. Tam se nahaja zbirka helenističnih spomenikov, ki je največja takšna zbirka na Hrvaškem. V muzeju obstaja tudi etnografski del razstavljenih predmetov, ki pričajo o nekdanjem življenju Višanov - ribolovu, vinogradništvu in takratnem življenju na sploh. V muzeju organizirajo tudi strokovno vodenje za skupine. Cena vstopnice: odrasla 20,00 kn, otroška 10,00 kn. Delovni čas (01.06-01.10.): 10-13 / 17-20 h, po dogovoru se za skupine tudi prilagodijo. Naslov: Viškog boja 12, Tel: +385 21 711-729, Mob: +385 91 799 0276.
• Ribiški muzej v Komiži se nahaja v Komuni, v trdnjavi na komiški rivi. V njem je razstavljena bogata zbirka izvornih predmetov ladijske in ribiške opreme Komižanov, ki so bili stoletja znani kot najboljši in najprepoznavni ribiči na Jadranu. Razstavljeni so tudi predmeti vezani na nekdanjo predelavo ribe, ki je bila nekoč v Komiži zelo razvita. Veliko pozornost privlači tudi replika znane komiške "Gajete Falkuša". Muzej nudi vodene oglede. Cena vstopnice: 20 kn. Delovni čas: 10-12 / 19-22 h. Naslov muzeja: Riva sv. Mikule 4, Tel: +385 21 713-019 (grad Komiža).

"Falkuše so bili edinstveni čolni Komižanov, gajete dolge devet in široke nekaj manj kot tri metre. Njihov jarbol je bil visok devet metrov, prevažale so lahko posadko šestih ribičev in okoli osem ton ribe. Gradilo se jih je ekskluzivno iz borovine z otoka Svetca, ki se je takrat smatrala za najbolj kvalitetno. Zaradi dobrih vetrov so gajete plule do Palagruže v šestih urah, saj so dosegale hitrost tudi do 10 navtičnih milj na uro. Zadnjo originalno falkušo „Cicibelu” je potopila in razbilo močno neurje avgusta 1986 leta. Na srečo je tradicija izgradnje falkuš obnovljena, tako danes tri nove gajete služijo v turistične namene."

Vojaške (zapuščene) objekte (kasarne, utrdbe, hangarje in podzemne rove)

V bližini Visa je bila ena največjih pomorskih bitk v 19. stoletju: tu je 20. julija 1866 avstrijska flota pod poveljstvom admirala Tegetthoffa premagala italijansko floto (Bitka pri Visu (1866)). Do leta 1918 je nato otok pripadal Avstriji, dve leti je bil pod italijansko okupacijo, leta 1920 pa je prešel pod upravo Jugoslavije. Med drugo svetovno vojno je osvobojeni Vis po kapitulaciji fašistične Italije leta 1943 postal glavna baza mornarice NOV in glavno oporišče NOB, od junija 1944 do osvoboditve Beograda 20. oktobra 1944 pa je bil sedež Vrhovnega štaba NOV.

Po drugi svetovni vojni je na otoku sčasoma nastala velika pomorsko-vojaška baza JLA z več kot dvajsetimi objekti, med katerimi so vojašnice, podzemni bunkerji, rovi in zaklonišča, heliodrom, podmorniško sidrišče, radarska postaja. Tujcem je bil zato do leta 1990 dostop do in na otok prepovedan. Med hrvaško osamosvojitveno vojno so se na otok umaknile ladje JVM iz vojne luke Lora v Splitu, zato je bil dostop do otoka nekaj mesecev onemogočen. Po njihovem umiku v Boko Kotorsko je otok v sestavu Hrvaške.

Nekatere turistične agencije nudijo vodene oglede do vojaških atrakcij: "Carvene stine" (Tanjug), Raketno bazo "Stupišće", zavezniško letališče (Plisko polje), c, Vojašnico Rogačič, Vojašnico Samogor, vojaško zaklonišče za podmornice Jastog v Parji, Poveljni center Vela glava, Titovo špiljo (jama) na Humu.

V zadnjih letih je zgodba o izgradnji letališča v Visu zelo aktualna tema in vedno je povezana z dejstvom, da sta na Visu 1944/45 obstajala zavezniška baza in vojno letališče.

Naselja

Na otoku Vis sta dva večja kraja: Vis (severovzhod) in Komiža (jugozahod). Povezuje ju 10 kilometrska asfaltirana cesta, ki je bila zgrajena 1983 leta. Poleg teh dveh naselij pa je še nekaj manjših vasi: Ženo Glava, Dračevo Polje, Plisko polje, Marinje Zemlje, Milna in Ženka, Oključna, Podstražje, Podšpilje, Podselje, Rogačić in Parja, Rukovac, Brgujac, Stončica,...

Samo mesto Vis je nastalo z združitvijo in skupnim poimenovanjem naselij Kut in Luka.